Kontakt:

 Sabina & Mitja HERIC, Počehova 82, 2211 Pesnica pri Mariboru, Slovenija

 tel. ++386 2 653 24 61, ++386 41 620 609 , E-mail sabina.spevan@triera.net

Kje nas najdete?  ZEMLJEVID

 

PSARNA SCHIWA'S IMPERIUM  (1999-2009)

 

ZAKAJ?

Zakaj nemški bokser?

Sabina:

Če se izrazim pesniško, potem lahko rečem, da mi je nemški bokser bil položen v zibelko. Z njimi živim že 30 let. Nisem imela druge možnosti in nikoli nisem želela izbrati druge možnosti.

Karakter nemškega bokserja – to je drugi jaz.

Pogumen, plemenit, nagajiv, ljubosumen, predan do konca in naprej, zvedav, površen, živahen, aktiven, lenuh, družaben – v trenutkih ko si družbe želi, jezen takrat ko najmanj pričakuješ, za družino, svoje ljubljene in njemu ljube stvari se je pripravljen boriti do krvi in ne bo izbiral sredstev – to je nemški bokser in to sem jaz.

Mitja:

No za razliko od Sabine sem jaz imel na razpolago izbrati drugo možnost. Ker pa sem v tistih mladih letih želel ravno Sabino, sem posledično hočeš, nočeš moral izbrati nemškega bokserja. V času prijateljevanja s Sabino sem pri njenih doma spoznal Pinkija, Nano, Nejo, Nelly in Lakosto, vsi so bili že odrasli bokserji. Ko sem leta 1993 na dvorišču doživel moje prvo bližnje srečanje z  leglom progastih mladičev, sem sredi dvorišča stal kot lipov bog, saj so vsi navalili na moje hlačnice in vezalke, skratka šok. Ni dolgo minilo, ko sva s Sabino začela živeti pod isto streho, to pa je pomenilo, da sem sprejel nemškega bokserja. Prav ti bokserji so v meni premagali strah pred psi, ki je bil v meni zakoreninjen že od otroštva.  Iz dneva v dan mi je bokser lezel pod kožo in danes si težko predstavljam življenje brez njega.

 

KDO?

Kdo smo?

Sabina:

Odraščala sem v petčlanski družini in kot najmlajša sem razvajena in hkrati sem se med dvema starejšima bratoma naučila, da se v življenju moraš borit, borit takrat ko si nekaj res srčno želiš. Od svojega petega razreda osnovne šole sem se udeleževala razstav tako ali drugače. Če sem bila na razstavi sem morala pazit na pse, ker ni bilo ne duha in ne sluha o kakšnih prenosnih boksih, če sem pa ostala doma sem pa spet morala paziti na pse, ki so ostali doma. Pri osemnajstih letih sem svoji mami in sebi izpolnila željo in postala sodnica za pasmo nemški bokser. Čez dve leti postala mednarodna sodnica, med tem časom pa sem naredila še tečaj za inštruktorja prve stopnje, šolala progasto bokserko Faa, ki je nikoli nisem pripeljala do izpita, sledilo je ponovno šolanje progaste bokserke Nelly s katero sva v prvem poizkusu na polaganju izpita ISP 1 padle in ga opravile v drugo. Pri 19 letih sem po dve letnem priljatevanju z Mitjem ugotovila, da pa mogoče bi on lahko bil moj fant. Ker sem mu želela pokazati in dokazati, da je svet kinologije lep in, ker sem si srčno želela otroka z njim je moja mama vse to med vrsticami prečitala in mi leta 1996 podarila progasto samičko Schiwo Filbetinsko, hčerko Nelly Filbetinske in Leda dels Segadorsa potomca legendarnega lepotca Tecka dell Colle del’Infinito.

Mitja:

Tudi jaz sem odraščal v petčlanski družini, imam še dve mlajši sestri. Pri nas doma nikoli nismo imeli psov, saj jih oče ni maral. Zato kaj drugega od mačke nismo imeli, pa še ta ni smela v hišo in je živela bolj pri sosedovih na kmetiji. V tistih časih nismo imeli računalnikov, toliko televizijskih programov in tehnike, zato smo otroci  preživeli večino prostega časa zunaj na ulicah, igrišču in na kmetiji. Pri tej igri smo večkrat naleteli na psa, ki je bil pripet na verigo in se je divje zaganjal proti nam ali na psa, ki je pri odprti ograji pritekel na ulico. Te okoliščine so vplivale name, da sem dobil strah pred psi. Ko sem spoznal Sabino, sem se srečal z nemškim bokserjem, ker sem zaupal Sabini sem zaupal tudi nemškemu bokserju, tako je sčasoma ta strah do psov izginil. Sabina in njeni starši so mi pokazali svet  kinologije, katerega sem začel spoznavati in se v njem kasneje tudi sam videl. Sprva sem pomagal na razstavah  paziti na domače pse, kasneje pa sem dobil priložnost, da sodniku predstavim psa tudi v razstavnem krogu. Veliko stvari sem se naučil od Sabine in tašče Jožice, veliko pa kasneje z opazovanjem profesionalnih hendlerjev. Poleg udeleževanja razstav je Sabina skrbela, da so  bokserji pri hiši bili šolani in tako se je v meni kasneje porodila želja, da se naučim še nekaj na področju šolanja psov. Tako sem leta 2000 opravil licenco za markerja nižje stopnje in danes tudi sam šolam svojega psa J

 

KDAJ?

Kdaj smo začeli?

In to je naš začetek, leto 1996 in Schiwa Filbetinska (progasta samica). Z njo je mama Jožica v pravem trenutku dala vzpodbudo meni in predvsem Mitju, ki je potreboval nov izziv. Izziv razstavljati svojega psa. Do tega trenutka je pomagal pri razstavljanju Filbetincev in to ni bilo to. Ko držiš v rokah nekaj svojega, čisto svojega, potem je odgovornost in občutek ….. drugačen.

S Schiwo smo prepotovali pol Evrope, dosegli zavidljive uspehe, med mnogimi letnimi in klubskimi prvaki je Schiwa osvojila naziv Evropske prvakinje v Tulnu, bila je prvak Slovenije v lepoti, mednarodni  prvak (takrat še z 5 CACIBI iz treh različnih držav) in tako se je njena uspešna razstavna kariera bližala h koncu. Leta 1999 sva registrirala psarno, Schiwa je štela tri leta, in začel se je lov za iskanjem primernega plemenjaka. Za naše prvo leglo je bil izbran Plato v. d. Hazenberg, o njem pa ne bi izgubljala besed, saj je v tistem času veljal za enega najbolj iskanih plemenjakov na svetu. Tako sva se septembra 1999 odpravila na 1400 km dolgo pot na Nizozemsko. Rezultat te paritve pa je bilo konec novembra naše prvo leglo, ki je nosilo ime psarne SCHIWA'S IMPERIUM.

Prvo leglo Schiwa's Imperium (leglo A)

 

KAKO?

Kako delamo?

Imava svoj tip bokserja, ki nama je najbolj všeč in ni pomembno, če je ta tip trenutno v »modi«. Najina vizija je, da se bokserji Schiwa's Imperium spoznajo med množico. Do sedaj je večina takšnih, so pa tudi odstopanja. Logično. Trudiva se in se bova še naprej, da se bodo samice za nadaljnjo vzrejo skotile doma in bodo iz linije Schiwa's Imperium. Samo tako bova ostajala zvesta najinem delu. Eden od odločilnih dejavnikov je ta, da ti že v prvih dneh oz. urah po kotitvi, mladič pade v oči, nekaj je na njej, nekaj kar vam ne morem opisat. Pri tem še vedno zelo pomaga Jožica, saj je skozi njene roke šlo že precej mladičev. Vsekakor pa mora mladič kazat tiste osnovne tipične značilnosti bokserja. Je pa težko predvidevati, v kaj se kasneje takšna kepica razvije. Preveč je vsega, da bi si pri starosti 9 tednov človek oz. vzreditelj upal trditi, da bo mladič odrastel v dobrega razstavnega psa. Eden od pomembnih dejavnikov pri uspešni vzreji je tudi to, da se  udeležuješ razstav. Ni nujno, da imaš super šampionsko samico. S tem da jo tu in tam pokažeš na razstavi, opozarjaš nase, spoznavaš nove ljudi v svetu bokserjev, dobiš veliko informacij, ki ti lahko koristijo pri vzreji. V bistvu se učimo celo življenje, tako na dobrih kot na slabih izkušnjah. Skratka v svetu bokserjev moraš biti viden in opazen ampak vedno z mero dobrega okusa. Nikoli in nikdar pa ne pozabimo, da imamo delovno pasmo. To dokazuje dejstvo, da nikoli in nikdar nismo v naši hiši, ne pri Schiwa's Imperium in ne pri Filbetinski nismo imeli psa brez delovnega  izpita (vsaj osnovnega).

Po  naših pravilih samica dobi vzrejno dovoljenje pri starosti 18 mesecev, pri nas nikoli ne hitimo, temveč počakamo, da samica dozori in jo prvič parimo po dveh letih starosti ali celo več.  Ko se odločamo za primernega plemenjaka, nam mora biti v prvi fazi všeč,  v drugi fazi pogledamo njegov rodovnik, katerega primerjamo z rodovnikom naše samice, v tretji fazi iščemo njegove kvalitete, s katerimi odpravljamo pomanjkljivosti naše samice. Če je samec po krvni liniji za nas zanimiv,  preverimo zdravje plemenjaka in njegovih prednikov (izvide kolkov, srca in spondiloze), nato poiščemo statistične podatke potomcev plemenjaka in preverimo ali plemenjak prenaša dedne hibe. Tako izdelamo rodovnik morebitnega podmladka in analiziramo vse podatke, ki smo jih pridobili. Na vse to še pride kalkulacija stroškov, kateri nastanejo pri paritvi (skočnina, potni stroški, stroški bivanja). Vseh teh faz ni moč vedno upoštevati, saj se je zgodilo, da smo parili tudi že s samcem, ki do takrat še ni imel skoka ali jih je imel izredno malo.

V času brejosti skrbimo za bodočo mamo, nikakor drugače kot prej, le na sprehodih je omejeno oz. prepovedano divjanje in naganjanje z drugimi psi in proti koncu jo malo bolj razvajamo s priboljški in breji samici primerno hrano. Nekaj dni pred kotitvijo pripravimo prostor kjer bo potekala kotitev. Sama kotitev je poteka pod budnim očesom Jožice in Sabine, ki sta edini osebi, kateri tri do pet dni po kotitvi skrbita za mladiče, šele nato ostali člani družine spoznamo naše kepice.  

 

KAJ?

Kaj je naša vizija?

Naša vizija in želja je da bi vzrejali telesno in v glavi zdrave bokserje, bokserje tipa Schiwa's Imperium.  Do pred kratkim je bila naša linija tipično progasta, v zadnjih dveh leglih pa smo dobili tudi nekaj rumenih samcev in eno rumeno samičko.

Prva rumena predstavnika bokserja Schiwa's Imperium – Hoss in Horacij

 

KOMU?

Komu in kako prodamo bokserja?

Pomembno je, da bo mladič šel v dobre roke in primerno okolje. Da bo pri novem lastniku v polni meri užival svoje življenje, in da bo novi lastnik z njim lepo ravnal ter ga imel rad. Eden od pokazateljev, da je potencialni kupec (kandidat za kupca) primeren za bokserja je tista prva komunikacijska vez med nami in kandidatom za kupca.  Prav tako je pomemben tisti prvi stik med kandidatom  in  mladičem. Včasih  potencialnega kupca že po prvem telefonskem pogovoru odpišemo, saj začutimo, da niso primerni za bokserja. Najlažje pa presojamo, če se kandidat osebno oglasi pri nas, si pogleda leglo in ostale odrasle bokserje. Vedno pred mladiči spoznajo vse naše pse, šele potem jim pokažemo mladiče. Pri tem opazujemo tisti prvi stik kupca z mladiči in odraslim psom. Tako dobimo enega izmed pozitivnih vtisov, ki jih mora kandidat za kupca narediti na nas. Ko še steče pogovor o sami pasmi, vzgoji, prehrani, zdravju, namenu bokserja in še bi lahko naštevali, kandidat za kupca naredi še več vtisov. In če so ti vtisi dobri, postane bodoči lastnik nemškega bokserja. 

Do sedaj je pri nas veljalo pravilo, da nismo nikoli jemali predplačila za rezervacije mladiča. Rezervacija in vrstni red je bil vedno v obsegu ustnega dogovora. Morda to pravilo ni dobro, saj se je že nekajkrat zgodilo, da smo nekaj primernih ljudi zaradi rezervacije odslovili in napotili k drugim vzrediteljem, kasneje pa je bila rezervacija preklicana. Nikoli ne vsiljujemo določenega mladiča določenemu kupcu. Prav tako nikoli ne obljubljamo, da je kupec izbral bodočega šampiona in kupcev ne zavezujemo s pogodbami, da morajo s psom opraviti delovni izpit, da morajo obiskovati razstave, da morajo vzrejati, …. Vsak si psa kupi zase, vsak ima svoje obveznosti tako v službi kot doma, svoje hobije in svoje prepričanje. Če se po svoji volji odloči, da bo s psom nekaj naredil smo pa zelo, zelo veseli in mu pri tem nudimo pomoč in držimo podporo, kolikor sam želi. Nikoli, nikoli, nikoli se ne vsiljujemo. Pri naši hiši so dobrodošli ljudje, ki imajo radi nemškega bokserja, veseli smo vsakega, ki si bo izbral mladička in ga do njegovega odhoda prišel večkrat obiskati.

Prva samička iz vzreje Schiwa's Imperium, ki je osvojila naslov Atibox prvaka

 

 

Sabina in Mitja HERIC